Samopodoba

Pripravila: Katja Maksić

Nizka samopodoba ovira kvaliteto našega življenja in slabo vpliva tudi na naše odnose. Stalni spremljevalci nizke samopodobe so: pretiran strah, pretiran sram, pretiran dvom o sebi, pretirana samokritičnost in pretirane težave pri odločanju. Zakaj beseda pretiran? Z zgoraj naštetimi čutenji seveda ni nič narobe, če se pojavijo tu in tam. Človek kdaj občuti strah in je tudi kdaj samokritičen. Pomembno vprašanje je, kakšna je ta samokritika? Je sočutna ali vodi v obup? Če vodi v obup, je pretirana. 

Poglejmo za primer občutek strahu, ki na vse zadnje ni negativno čutenje. Občutek strahu nas lahko zaščiti v določenih okoliščinah. Tako se v naravi ne bomo rokovali s strupeno kačo, ampak bomo odkorakali vstran. Strah bomo občutili, če nam na zasneženi avtocesti začne zanašati avto. Pred pomembnim nastopom ali izpitom bomo začutili strah in tesnobo, zato si bomo pred tem vzeli čas za pripravo. Ljudje imamo strah. Strah, ki nas varuje in zaščiti. Podobno je s sramom. V majhnih merah ga izkusimo vsi in je v določenih situacijah koristen. Če smo v stiku s sramom, ne bomo sramotili sebe in tudi drugih ljudi. Seveda pa je popolnoma drugačen občutek pretiranega strahu, ki vpliva na to, da se posameznik začne izogibati določenim situacijam, ki niso nevarne, v njem pa vseeno vzbujajo močan občutek strahu. Beseda pretirano naznanja, da so ti občutki izraziti, pogosti, celo vsakdanji in tako zavirajo človekovo delovanje in ovirajo kvaliteto njegovega življenja.

Kaj je to samopodoba? Odgovor na to lahko dobimo, če si odgovorimo na vprašanje: Kdo sem? Katere značilnosti si ob tem zapišete? Ta skupek predstavlja vašo samopodobo. Pomembno je poudariti, da samopodoba presega zgolj zunanji izgled posameznika, gre namreč za globlji koncept. Gre tudi za skupek izkušenj, ki so se ustvarile skozi čas in so dobro vplivale na samopodobo. Te dajejo človeku zaupanje v svoje misli in dejanja. Obstajajo pa tudi slabe izkušnje, zaradi česar človek začne pogosto dvomiti o svojih zmožnostih in idejah. Zraven nizke in zdrave samopodobe poznamo tudi grandiozno samopodobo, pri kateri gre za pretirano pozitivno samopodobo, ki je hkrati močno nestabilna. Ti ljudje se odzovejo z agresijo, kadar je njihov pozitivni jaz ogrožen z negativnim feedbackom. Kadar je ogrožena njihova samopodoba se odzovejo z besom, sramotenjem in poniževanjem.

Človekova samopodoba se razvije že zelo zgodaj. Začne se že v otroštvu in družinskem okolju. Potem se razvija tudi na podlagi ostalih izkušenj s pomembnimi drugimi, v šoli, v službi itn. Gre za način, kako so starši oziroma skrbniki vzpostavili stik z otrokom, kako so zanj poskrbeli. Na kakšen način so bile otroku postavljene meje? Ali je bilo pri vzgoji prisotno jezno starševstvo? Je bilo prisotno nasilje? Ali je bil ta otrok velikokrat kaznovan, zasmehovan in ponižan? Je bil prezrt? Ali pa je dobil zdravo potrditev? Je bil starševski pristop nežen? Kdaj in ob katerih priložnostih je bil otrok pohvaljen? In tako naprej. Vsi ti dogodki različno vplivajo na otroke. Grobi starševski odzivi so povezani z razvojem nizke samopodobe pri otrocih. Ne smemo pozabiti, da je otrok tisti, ki sprejme vse, kar mu družinsko okolje daje. Otrok je tisti, ki je nemočen in popolnoma odvisen od svojih skrbnikov. Njegovo družinsko okolje oblikuje njegovo domačnost, ki jo ta otrok prenese tudi v odraslost. Nizka samopodoba je lahko jedro številnih stisk, kot so zasvojenost, soodvisnost, tesnoba, depresija in izgorelost, izražena je tudi pri varanju, pretiranem ljubosumju brez razloga.

Kako poskrbeti zase in za svojo samopodobo? Poznamo veliko knjig in tehnik, ki lahko vplivajo na razvoj dobre samopodobe in samozavesti. Sem spada trening možganov, čuječnost, vizualizacije, razne druge tehnike, vaje in delavnice. Če nam katerakoli tehnika koristi, ne samo na kratek, ampak tudi na dolgi rok, to opazimo na način, da se naša čustvena stiska zmanjša. V primerih, da stiska vztraja še naprej in vpliva na kvaliteto našega življenja, je priporočljivo poiskati terapevtsko pomoč in pogledati globlje. Težave s samopodobo so velikokrat razlog  za vključitev v terapijo.