Blog nastaja tudi na podlagi vaših predlogov in vprašanj. Vprašanje lahko zastavite na moj e-naslov info@pot-poguma.si, odgovor pa pričakujete v enem izmed prihajajočih blog prispevkov. Vabljeni.
OKT 20, 2022
Zakaj pravimo, da je pes terapevtska žival?
Velikokrat smo že slišali misel, ki pravi, da ima najboljši terapevt dlako in štiri tačke ali pa da je pes najboljši človekov prijatelj. Kar priča o tem, da lahko človek in pes ustvarita neverjetno vez in povezanost, ki ima pozitiven učinek tako na človeka kakor na psa. Hišni ljubljenčki torej blagodejno vplivajo na naše počutje. Dandanes pa živali vse bolj vključujejo tudi v terapevtske namene. Terapevtski potencial živali je bil prvič prepoznan v 19. stoletju, ko je Florence Nightingale, utemeljiteljica sodobne zdravstvene nege, prišla do pomembnih odkritij na področju terapije s pomočjo živali. Opazila je, da majhni hišni ljubljenčki pomagajo zmanjšati anksioznost pri otrocih in odraslih, ki so živeli v psihiatričnih ustanovah. Kasneje v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja je Sigmund Freud, najbolj znan kot »oče psihoanalize«, postal zagovornik terapije s pomočjo živali, ko je med svojimi psihoterapevtskimi seansami začel uporabljati svojega najljubšega psa Jofija. VEČ…
AVG 12, 2022
Trije tipi osebnih meja
Naše meje se začnejo oblikovati že v otroštvu. Otrok meje ponotranji v primarnem družinskem sistemu in jih kasneje prenese v odraslo dobo. Namen meja je zaščititi naše vrednote in tisto, kar je za nas pomembno. Gre pa tudi za omejitve, s katerimi drugim povemo, kako želimo, da z nami ravnajo in za kaj je vsak odgovoren.Pri postavljanju meja se lahko pojavijo tudi težave, ki se kažejo na način, da se oseba težko zaščiti, kadar je to potrebno, drugemu težko reče ne, ima težave z zaupanjem ali pa se pogosto počuti zamerljivo. Vse to so lahko znaki težav z mejami. Meje, ki so preveč popustljive ali pa prestroge pogosto vodijo do težav na osebni ravni, v odnosih, pa tudi širše v različnih sistemih (družina, služba itn.). VEČ…
JUN 16, 2022
Lastnosti visoko senzitivnih oseb
Visoka senzitivnost ni duševna motnja, temveč je opredeljena kot prirojena osebnostna lastnost, pri kateri je živčni sistem bolj občutljiv na notranje in zunanje dejavnike – kot so bolečina, lakota, svetloba in hrup. Biološko gledano zelo senzitivni ljudje zaznajo več dražljajev znotraj in okoli sebe. Študije so pokazale, da so možgani bolj aktivni na področjih povezanih s pozornostjo, čustvi, načrtovanjem dejanj, sprejemanjem odločitev in močnimi notranjimi izkušnjami. VEČ
APR 22, 2022
Čustveno zanemarjanje v otroštvu in njegov vpliv na odraslost
Čustveno zanemarjanje je pogost pojav, ki vsak dan prizadene otroke različnih družin. Gre za zelo neviden pojav, ki zlahka prehaja iz generacije v generacijo in ga je samega po sebi zelo težko prepoznati. Ustavimo pa ga lahko z zavedanjem. Prispevek je povzet po knjigi Running on Empty in članka, avtorice in psihologinje Jonice Webb, ki je v svojem delu razsežno definirala in opisala pojav čustvenega zanemarjenja. VEČ
DEC 15, 2021
Strah, tesnoba, generacijski prenos
Strahovi, ki nas spremljajo so lahko resnični, lahko pa so plod naših misli, zaskrbljenosti, tesnobe. Kadar smo resnično ogroženi, nam občutek strahu pomaga pri zaščiti. Gre za zdrav preživetveni mehanizem, ki pripravi telo, na beg ali boj. Ta vrsta strahu koristi našemu zdravju in v določenih trenutkih celo reši naše življenje. Strah, da nas kdo ne podre, ko prečkamo cesto, je upravičen in nam pomaga preživeti. Včasih gre tudi za premišljen glas, ki se nam prebudi ob človeku in nam pravi, da se moramo zaščititi. Na drugi strani pa poznamo strah, ki se pojavi, kljub temu, da nismo izpostavljeni nevarnosti in zaradi katerega se lahko počutimo ujeti in tudi nezadovoljni. Ta strah nam preprečuje, da bi delali stvari, ki bi jih sicer radi počeli. VEČ
SEP 10, 2021
Povezanost v partnerskem odnosu
Ljudje smo odnosna bitja. Rodimo se in odraščamo v odnosu ter jih nenehno vzpostavljamo. Pa naj bodo to družinski, prijateljski ali partnerski odnosi. Gradnjo odnosov obravnavamo kot temeljno človekovo potrebo. Odnose potrebujemo za preživetje. Odnos med otrokom in skrbnikom bolj na široko razlaga Bowlbyjeva teorija navezanosti, ki je močno vplivala tudi na področje psihoterapije. Kasneje so stile navezanosti pričeli raziskovati tudi v odraslih partnerskih odnosih in ugotovili, da primarni stil navezanosti zagotavlja povezanost tudi v kasnejših partnerskih odnosih. VEČ
AVG 5, 2021
Rane, ki jih za seboj pusti ločitev so globoke, a jih lahko zacelimo.
Ločitev je eden izmed bolj stresnih in bolečih dogodkov v človekovem življenju. Kadar govorimo o ločitvi, govorimo tudi o izgubi. Pri tem ne gre samo za izgubo osebe, izgubo partnerja, temveč gre tudi za izgubo skupnih načrtov, izgubo skupnega načina življenja, izgubo povezanosti s partnerjevo ali partnerkino družino. Potrebno je reševati bivanjske in finančne zadeve, poskrbeti za otroke in se dogovoriti glede skrbništva. Spremembe, ki se dogajajo v tem obdobju, so velike in stresne. VEČ..
MAR 15, 2021
Je jeza res tako slaba?
Jeza je pogosto lahko obravnavana kot slabo čutenje. K tej trditvi spadajo naslednji stavki: »Če bom jezen, ljudem ne bom všeč« »Če sem jezen, sem slab« »Moram biti priden« in še bi lahko naštevali. Pa vendar je jeza res tako slaba in negativna? Je dober znak ali ne? Problem jeze, lahko začne povzročati zmedo in nam postavlja številna vprašanja. Kot na primer, kako lahko spodbujamo ljudi k jezi, saj vemo, da prejemniki ob izbruhih drugih trpijo? VEČ..
JAN 27, 2021
Kaj je temelj zdravih odnosov?
Ste se morda kdaj vprašali, kako lahko dva v odnosu dobro sodelujeta, čeprav sta si tako različna? Kakšen je njun recept? Kaj je ta skrivnost? Naše življenje je obkroženo s številnimi odnosi in razumevanje z našim romantičnim partnerjem, družino, prijatelji, sodelavci in šefi, je pogosto odvisno od naših socialnih veščin, pa tudi socialnih veščin ljudi, ki nas obdajajo. In kaj je temelj dobrih socialnih veščin? Odgovor leži v dobro poznani empatiji. Empatija ni novo in nam neznano področje, temveč gre za starodavno lastnost. Stara je približno toliko kot materinstvo in materinska skrb ter predvidevanje potreb našega potomstva. VEČ…
JAN 14, 2021
Kaj je starševski stres?
Starši se srečujejo z različnimi izzivi tekom odraščanja otrok. Soočajo se s številnimi dnevnimi opravili, razvojnimi, vedenjskimi, učnimi in zdravstvenimi težavami otrok ter ob tem doživljajo različno raven stresa. V tem prispevku bomo govorili o starševskem stresu, ki je vezan na vlogo starša in se prav v tem razlikuje od navadnega stresa. Zadnje leto je epidemija COVID-19 prinesla zelo hitre spremembe v naša vsakdanja življenja. V vseh družinah je prišlo do sprememb v dnevnem urniku. Mnogi so se morali spoprijeti z novim ravnovesjem rednega starševstva, šolanjem od doma in hkrati delati od doma. VEČ…
JAN 6, 2021
NIZKA SAMOPODOBA – Korenine lahko segajo daleč v otroštvo
Nizka samopodoba ovira kvaliteto našega življenja in slabo vpliva tudi na naše odnose. Stalni spremljevalci nizke samopodobe so: pretiran strah, pretiran sram, pretiran dvom o sebi, pretirana samokritičnost in pretirane težave pri odločanju. Zakaj beseda pretiran? Z zgoraj naštetimi čutenji seveda ni nič narobe, če se pojavijo tu in tam. Človek kdaj občuti strah in je tudi kdaj samokritičen. Pomembno vprašanje je, kakšna je ta samokritika? VEČ…
JAN 4, 2021
Kaj je intimnost v partnerskih odnosih in zakaj je pomembna?
Intimnost je pomemben del partnerskih odnosov. Širše je opredeljena kot tesno poznavanje oziroma bližina. Gre za način vzpostavljanja globokega, trajnega in zdravega odnosa. Ali bomo lahko kot odrasli vzpostavili in ohranili odrasle intimne odnose, je močno odvisno od naših izkušenj iz preteklosti, ki segajo v najzgodnejše obdobje našega življenja. Bližine v odnosih se naučimo že kot dojenčki, ko so nas starši pestovali in nam bili naklonjeni. Že takrat se začnejo oblikovati odnosi z drugimi in s tem tudi ustvarjanje zaupanja. Ta del našega življenja pomembno vpliva na našo odraslo dobo. VEČ…
DEC 15, 2020
Slaba komunikacija je pogost razlog za vključitev parov v partnersko terapijo.
Komunikacija v odnosu, ki deluje razdiralno, je lahko prežeta z visoko stopnjo konfliktov ali pa je ta močno zmanjšana, v določenih obdobjih tudi prekinjena. V prvem primeru ne govorimo o tistih obvladljivih konfliktih in nesoglasjih, ki nastopijo tu in tam. Ampak govorimo o pogostih konfliktih in prepirih, kjer prevladuje groba komunikacija, kritiziranje in obtoževanje.