Empatija

Kaj je temelj zdravih odnosov?

Pripravila: Katja Maksić

“Svet brez empatije je nepredstavljiv.” -Mark Davis


Ste se morda kdaj vprašali, kako lahko dva v odnosu dobro sodelujeta, čeprav sta si tako različna? Kakšen je njun recept? Kaj je ta skrivnost? Naše življenje je obkroženo s številnimi odnosi in razumevanje z našim romantičnim partnerjem, družino, prijatelji, sodelavci in šefi, je pogosto odvisno od naših socialnih veščin, pa tudi socialnih veščin ljudi, ki nas obdajajo. In kaj je temelj dobrih socialnih veščin? Odgovor leži v dobro poznani empatiji.


Empatija ni novo in nam neznano področje, temveč gre za starodavno lastnost. Stara je približno toliko kot materinstvo in materinska skrb ter predvidevanje potreb našega potomstva. Empatija je višje stanje, ki nam omogoča kognitivno in čustveno razumevanje sočloveka. Je izkušnja tistega, kar čuti druga oseba, ne da bi pri tem imeli zmeden občutek lastne neposredne izkušnje. Z drugimi besedami izkušnja empatije vključuje delitev fizičnih in čustvenih občutkov, obenem pa vedenje, da ti občutki pripadajo drugi osebi. Je sposobnost videti svet skozi oči drugih, zaznavanje in razumevanje njihovih občutkov na enak način kot drugi. Z empatijo vidimo tiste, ki jih imamo radi takšne, kakršni so in ne takšnih, kot si jih predstavljamo ali želimo, da bi bili. Prav tako se zavedamo, da lahko imamo povsem drugačne misli in občutke, čeprav si delimo isto izkušnjo. Gre za temelj, ki nas v odnosih povezuje. Kljub določenim razlikam nam pomaga graditi tako bližino kot spoštovanje. Z večjo stopnjo medosebne empatije lahko okrepimo odnose in medsebojno povezanost.


Ali se lahko empatije naučimo? Raziskave kažejo, da lahko empatijo utrdimo in povečamo pri majhnih otrocih. Kaže se kot učinkovito sredstvo za preprečevanje asocialnega vedenja, kot je agresija, prav tako preprečuje kasnejše težave (primer: zasvojenost) in gradi socialno inteligenco. Empatija je lahko zdravilni dejavnik pri različnih motnjah. Izgradnja empatije je koristna pri zdravljenju posttravmatske stresne motnje. Razvijamo jo lahko v družinskih odnosih, partnerskih odnosih, pa tudi službenih. Zgradimo v odnosih, kjer imamo občutek, da nismo povezani, razumljeni, slišani. Prav poseben zdravilni odnos, ki temelji na empatiji, pa je psihoterapevtski odnos. Ne glede na to za katero psihoterapevtko smer gre, saj je empatija tista, ki zdravi.


Če želimo empatijo okrepiti, so pomembni naslednji koraki (primer: krepitev empatije v partnerskem odnosu):


  1. Pozorno poslušanje in osredotočanje na pogovor. Pri tem smo pozorni, kaj nam partner/partnerka pripoveduje, ne preverjamo telefona ali gledamo skozi okno. Če opazimo, da med pogovorom miselno odtavamo, pozornost preusmerimo nazaj na sogovornika.
  2. Pri pogovoru gledamo sogovornika v oči. Pozornost je usmerjena na osebo. Tukaj so lahko pridružene različne poteze, s katero označimo svojo povezanost s partnerjem/partnerko (primer: prikimamo, ko razumemo, kaj govori; lahko se dotaknemo njegove/njene roke itn.).
  3. Izrazimo svoje spoštovanje tako, da poslušamo. V primeru, da pri sebi prepoznate in začutite jezo ali nemir, prosite za oddih. Popijte kozarec vode in se usmerite nazaj na pogovor.
  4. Če vam pomen besed ni jasen in bi se želeli prepričati, da partnerja/partnerko razumete pravilno, lahko ponovite nekaj njegovih/njenih besed ali postavite nekaj vprašanj.
  5. Potrdite njegova/njena čustva. Tudi če se z mnenjem ne strinjate, lahko osebi priznate pravico do njenih občutkov.

Viri: 

  • Praszkier, R. (2016). Empathy, mirror neurons and SYNC.

  • McCall, C., Singer, T. (2013). Empathy and the brain.